hiša za (ne)zunanji svet

kako zanimivi smo za okolico, če nas ta ne zanima?
kako je (ne)zunaj, če si zunaj?
prihajamo od (ne)zunaj?

ideal je eden.
ostajam na mestu.
ne dodajam in ne odvzemam.
»ker ne verjamem v telo, rad bi te videl v srce«
popolnost lupine ostane nedotaknjena. le vdihnem
svetlobo in zrak. ustvarim veter in sonce. ustvarim bitje.
razvijem negativ. in slike kažejo podobe.

pri vse tej popolnosti sem verjel, da popolnosti ni moč spreminjati. lahko pa stvar gledam drugače. od zunaj ali nezunaj. izbral sem tisto srednjo pot, ki največkrat sploh ne obstaja. življenje tam (ne)zunaj. skušal sem prikazati popolnost bivanja v kocki, ki je zanimiva za okolico, čeprav jo ta ne zanima. in življenje (ne)zunaj je zunaj kot igra v galaksiji, kjer vsi stojijo pred velikim zidom in si le v domišljiji predstavljajo kaj je na drugi strani. svojo privlačnost (ne)zunaj predstavim kot popolno “mašino” za bivanje, ki svoje ideal odraža s skrivnostjo in je zapeljiva za vsakogar, ki se ji približa.

(ne)zunaj je eksperiment, kako v še tako nezanimivem okolju ustvariti zanimivo bivanje. morda sredi natrpanega naselja, morda daleč od vsega...

bistvo vsega je življenje tam...(ne)zunaj.